Minoriti

Prvi Frančiškovi bratje so bili poznani kot “fratres minores” ali manjši bratje. V nemško govorečih deželah in tudi pri nas se je do danes ohranilo ime minoriti. V francosko govorečih deželah poznajo minorite kot “Cordeliers”, v angleško govorečih pa kot “Greyfriars” (sivi fratri, zaradi sive redovne obleke) ali “Conventuals” zaradi poudarka na skupnem bratskem življenju.

Minoritski red šteje nekaj več kot štiri tisoč petsto članov po celem svetu. V zadnjih dvajsetih letih je red najbolj narasel v Aziji, Afriki in Južni Ameriki.

Vrhovna uprava reda je v Rimu. 119. minister general reda je p. Marco Tasca. Pri vodstvu reda mu pomagajo generalni asistenti – predstavniki provinc, ki so združene v posamezna področja.

Red ima nekatere pomembne duhovne centre: Assisi (grob sv. Frančiška), Padova (grob sv. Antona Padovanskega), Niepokalanow na Poljskem (mesto Brezmadežne, ki ga je ustanovil sv. Maksimilijan Kolbe), spovedniki v baziliki sv. Petra v Vatikanu, več Marijinih romarskih svetišč …

Zadnji misijoni, ki jih je red ustanovili, so v Ugandi v Afriki, Burkina Faso na Kubi in Vietnamu. Zadnjih deset let so tudi pravno prisotni v Rusiji.

Minoriti živijo skupaj kot bratje. Združuje jih življenje evangeljskih svetov uboštva, čistosti in pokorščine. Drug drugega in ljudi, h katerim so poslani, podpirajo s skupno in osebno molitvijo. Po Frančiškovem zgledu minoritskemu redu ni tuja nobena dejavnost. V skupnostih so skozi stoletja našli svoje mesto preprosti delavci, tiskarji, zdravniki, učitelji, teologi, duhovni voditelji, mistiki, umetniki, znanstveniki, raziskovalci in univerzitetni profesorji. Čeprav je življenje redovnikov velikokrat napolnjeno z obveznostmi, se trudijo živeti Frančiškovo naročilo: “Delajo naj tako, da se bodo ogibali lenobe, ki je sovražnica duše, vendar pa da ne bodo ugašali tistega duha svete molitve in pobožnosti, ki mu morajo služiti vse časne stvari.”

Več o minoritih iz Wikipedije: https://sl.wikipedia.org/wiki/Minoriti

Več na strani: www.minoriti.rkc.si